Urbanistična zasnova s svojo programsko umestitivjo objektov na pacelo tudi predstavlja osnovo prostorske organizacije , ki temelji na vzpostavitvi mreže povezav in javnih prostorov med posameznimi programi.
Parcela je segmentirana v tri ureditvene pasove , ki predstavljajo funkcionalno programske celote:
1. – fakultete in študentski domovi
Fakultete in študentski domovi s športnim parkom zasedajo največ površine so zato pozicionirani ob najdaljši JV rob parcele. Na ta način se tudi izkoristi odmik predpisan za cestni koridor , kjer se ne sme graditi, za športni park. Ta pas tvori funkcionalno zaključeno celoto in njegova gradbena linija definira JV rob parcele .
2. – spremljevalne dejavnosti
Spremljevalne dejavnosti , restavracija , telovadnica , amfiteatralna dvorana in javna garaža zasedajo osrednji pas. Ta programski segment je po kvadraturi najmanjši , vendar predstavlja nukleus dogajanja in interakcije v kampusu , zato je pozicioniran v sredino kareja. Manjša potrebna površina in večinoma kletne etaže omogočajo zasnovo kvalitetnih odprtih površin na nivoju parterja, kjer objekta dvorane in restavracije predstavljata razširitev javnega prostora namenjenega interakciji .
3. - knjižnica
Knjižnica je pozicionirana ob SZ rob parcele kot ločena gradbena celota in je najbolj javnosti odprt in mestotovoren program , zato v veduti zaseda del parcele , ki je najbližje mestnemu jedru.
Takšna programsko urbanistična zasnova tvori celovito in zaključeno območje, ki s svojima JV in SZ robovoma sledi gabaritom , volumnom in gradbenim linijam sosednjih objektov in širšega prostora , obenem pa ustvari z zasnovo srednjega pasu značilen centralni prostor , ki postane središče dogajanja kampusa.
Odnos do obstoječih objektov
V zasnovi kareja kampusa se zunanja robova ( JZ in SV) s svojim gradbenim volumnom, višino in vzdolžno orientacijo odzivata na že vzpostavljene sosednje gradbene volumne . Postavitev gradbenih mas , njihovi proporci in višina so v širši okolici tudi edine reference prostora, ki se šele urbanistično vzpostavlja in zgoščuje.
Fakultete
izhodišče zasnove je prostorska kompozicija volumnov , ki so višinsko in programsko segmentirani v dva dela.
Spodnji del zajema pritličje in 1. nadstropje in je namenjen predavalnicam. Organiziran je kot prehoden prostor , katerega glavna os je osrednji lobby okoli katerega so levo in desno nanizane predavalnice s spremljevalnimi prostori. Notranji atriji , ki so navezani na lobby tvorijo notranje vrtove posameznih fakultet in obenem omogočajo osvetlitev predavalnic.
Vhodi v posamezne programske segmente – fakultete so poudarjeni z navzven izmaknjenimi volumni v pritličju ,ki jih prostorsko definirajo.
Zgornji del – nadgradnja stavbe je zasnovan kot tlorisno manjši stolpič v več etažah, kjer so locirane pisarne in kabineti.
Medtem, ko spodnji del tvori kontinuiran volumen sestavljen iz treh fakultet so nadgradnje – stolpiči manjših tlorisnih gabaritov in tudi tlorisno zamaknjeni eden glede na drugega. Takšna zasnova volumnov omogoča zadostne odmike in na ta način tudi enakomerne delovne pogoje za pisarne ( glede svetlobe in vedut ) po celotnem obodu. Zelena streha 1. nadstropja pri tem tvori peto fasado in obenem zeleni parter za stolpiče s pisarnami.
Študentski domovi
izhodišče zasnove je nadaljevanje arhitekturno urbanistične zasnove fakultet s katerimi tvorita študentska domove arhitekturno – urbanistično celoto. Zasnova volumnov študentskih domov ustvari dva vhodna trga – 'študentska trga' , ki sta zasnovana kot prostora javne interakcije s skupino prefabriciranih betonskih elementov urbane opreme , ki so zasnovani kot korita za zasaditev dreves s klopmi po obodu. Drugi element odprtega prostora , ki ga ustvarijo volumni objektov sta dva interna atrija , ki tvorita poljavni vrt študentskih domov , na katerega so orientirani javni programi. Atrije od študentskih trgov ločuje vertikalna s popenjalkami zazelenjena pergola.
Apartmaji so zasnovani tako, da imajo tudi bivalne kuhinje dnevno svetlobo in s tem kvaliteto stanovanj. Po etažah so domovi zasnovani tako, da se tipi apartmajev ponavljajo po vertikali in s tem omogočajo maksimalno tipizacijo izvedbe. Ravno tako se vsi sanitarni sklopi modularno ponavljajo ( razen predpisanih izjem za družinske apartmaje in invalide ) , tako da je omogočena tudi racionalna izvedba prefabrisiranih sanitarnih kabin.
Zasnova etažnega tlorisa ima dodan vertikalni atrij s svetlobnikom in terasami za druženje , kar doda kvaliteto k ambientu in omogoča prijetno bivanje tudi v poletnem času ( atrij v tem času služi tudi kot element naravnega prezračevanja )
Dvorana , javna garaža, telovadnica, spremljajoči program, restavracija in univerzitetni trg – urbanistični segment 2
Urbanistični segment 2 vsebuje javne programe kampusa , ki predstavljajo jedro kareja in prostor interakcije tako študentov kot zunanjih obiskovalcev. Objekti nad nivojem terena ( dvorana in restavracija ) so zasnovani tako, da se povezujejo s centralnim trgom in tvorijo razširjeni javni prostor.
Univerzitetni trg zavzema celoten osrednji segment kampusa in predstavlja skupaj z objekti dvorane in restavracije javni skupni javni prostor, kjer se odvija večina interakcij. Njegova prečna robova definirata oba javna objekta , ki s svojo arhitekturno zasnovo prehodov na nivo 1. etaže vzpostavita razširjeni javni prostor in drugi - višji nivo trga. Osrednji del trga je zasnovan kot senčni prostor druženja z z gostim rastrom dreves , med katerim se nahajajo elementi urbane opreme. Tlak trga je predviden kot betonski / terazzo tlak z značilno linijsko strukturo, ki loči polje prostora trga od bočnih prostorov ob knjižnici in fakultetah.
Knjižnica
izhodišče zasnove je programska združitev dveh knjižnic . Vzdolžni ortogonalni volumen je tako segmentiran v dva dela, na stičišču katerih so predvideni skupni prostori knjižnic. Volumen knjižnice je zasnovan racionalno funkcionalno kot ortogonalen , identifikacija objekta je prepuščena arhitekturni zasnovi fasadne opne. V volumnu sta predvideni dve izjemi – izreza , ki vzpostavljata dialog s prostorom univerzitetnega trga kot vhodni nadstrešek na nivoju pritličja in kot senčna terasa s pergolo v zadnji etaži.
